Finance

Ocena denarnega toka naložbe in inkrementalna analiza

Denarni tok naložbe se nanaša tako na naložbene izdatke kot na denarne pritoke od naložbe. V praksi je pogosto problem, da ocene niso neodvisne, zara­di česar so denarni prejemki naložbe pogosto precenjeni, naložbeni izdatki pa podcenjeni. Naložbene odločitve v podjetju temeljijo na dodatnih denarnih tokovih, ki predstavljajo vse spremembe denarnih tokov podjetja zaradi sprejetja naložbenega projekta, pri čemer je treba upoštevati tako oportunitetne stroške naložbe kot njen vpliv na drugo poslovanje podjetja. S tem v zvezi velja omeniti poseben koncept naložbenega odločanja v podjetju, ki mu pravimo inkremen­talna analiza. Inkrementalna analiza je posebno orodje naložbenega odločanja, ki se uporablja predvsem za analiziranje poslovnih odločitev, ki se nanaša na odloči­tev o nakupu ali najemu poslovnih sredstev (poslovnih prostorov, vozil ipd.), lastnem ali zunanjem izvajanju nekaterih del/storitev ali na odločitev o sprejetju ali zavrnitvi nekega posla. Za to analizo je bistveno, da se poleg računovodskih (eksplicitnih) stroškov in prihodkov opredelijo še oportunitetni (implicitni) stroški in prihodki (stroški oz. prihodki izgubljenih alternativ), ki jih prinaša neka poslovna odločitev. Navedena obravnava računovodskih in oportunitetnih slik.

If you are not interested in 7 metal tibetan singing bowl , then you have already missed a lot.

Ptujska dvorišča v Jožefu Štefanu

Fotografski cikel Stojana Kerblerja v Galeriji Instituta Jožef Stefan — Premierna predstavitev mojstrovega ustvarjanja zadnjih let

V galeriji Instituta Jožef Stefan razstavlja svoj najnovejši cikel fotografij Stojan Kerbler (1938), ki je prvo fotografijo posnel z družinskim fotoaparatom leta 1953, dve leti pozneje pa že postal član ptujskega fotokluba. Leta 1965 se je včlanil v fotoklub Maribor in isto leto diplomiral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani ter se zaposlil v tovarni aluminija v Kidričevem. V začetku 60. let prejšnjega stoletja je bila njegova fotografija Dimnik prvič uvrščena na razstavo v Beogradu, že čez deset let pa je bil prvikrat razglašen za najboljšega razstavljalca v Jugoslaviji (A FIAP). Odtlej je bil za ustvarjanje večkrat nagrajen. Med drugim je leta 1971 za razstavo Portreti s ptujskih ulic dobil nagrado zlata ptica, leta 1979 za cikel Haložani nagrado Prešernovega sklada, leta 1980 zlato medaljo FIAP na razstavi v francoskem Landernauju, leta 2002 pa nagrado Janeza Puharja Fotografske zveze Slovenije. Časnik Delo ga je pred sedmimi leti uvrstil med deset najpomembnejših slovenskih fotografov 20. stoletja.

Kerblerjeve fotografije so bile na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, pred devetimi leti je v škofjeloški galeriji Ivana Groharja pripravil svojo stoto samostojno predstavitev, pred petimi leti pa izdal dvojezično monografijo z naslovom Ljudje/People. O izginotju njegove figure in njeni paradoksalni navzočnosti v Kerblerjevem najnovejšem ciklu Ptujska dvorišča je za razstavo v spremnem katalogu zapisala umetnostna zgodovinarka Maja Škerbot, ki je avtorja na odprtju razstave tudi predstavila. Fotografski izrezi spodbujajo gledalca k številnim družbeno-socialnim, političnogospodarskim in kulturnim meditacijam o Ptuju, izjemnem mestu, kakršnega Stojan Kerbler skozi fotografski objektiv mojstrsko zaznava.